Pokojninsko zavarovanje


Pomembne povezave


Pokojninsko zavarovanje - dejstva

Z vsako pokojninsko reformo se zaostrujejo pogoji za upokojitev, dviguje se starostna in delovna doba za upokojitev, spreminja se osnova in obdobje za izračun pokojnin.

 

 

Danes – ZPIZ-1

Prej – ZPIZ

Najnižja starost za upokojitev

Moški 63 let

Ženske 61 let

Moški 63 let

Ženske 55 let

Polna delovna doba

Moški 40 let

Ženske 38 let

Moški 40 let

Ženske 35 let

Pokojninska osnova za moškega s 40 leti delovne dobe

72,5% od povprečja osnove plač

85% od povprečja osnove plač

Upoštevano obdobje obračuna

Zaporednih 18 let

Zaporednih 10 let

Razmerje najvišja/najnižja pokojnina

4:1

4:1

 

 Obvezno pokojninsko zavarovanje - višina osnove glede na delovno dobo

 

Delovn100a

doba

Danes - ZPIZ-1

Prej - ZPIZ

Moški

Ženske

Moški

Ženske

15

35,00%

38,00%

35,00%

40,00%

20

42,50%

45,50%

45,00%

55,00%

25

50,00%

53,00%

55,00%

65,00%

30

57,50%

60,50%

65,00%

75,00%

35

65,00%

68,00%

75,00%

85,00%

40

72,50%

78,10%

85,00%

 

41

75,50%

80,30%

 

 

42

78,10%

82,10%

 

 

43

80,30%

83,60%

 

 

44

82,10%

po 1,5%

 

 

45

83,60%

 

 

 

46

po 1,5%

 

 

 

 

Dodatno finančno breme bodo v starosti predstavljali izdatki za zdravstvene storitve in zdravila.

 

V kolikor ne bomo ustrezno (finančno) pripravljeni na starost bomo prisiljeni spremeniti življenjske navade, s tem pa tudi znižati kakovost našega življenja.

 

Bistveno je, da začnemo za starost varčevati čim prej, ker je v tem primeru obdobje varčevanja daljše, zneski namenjeni varčevanju, pa ustrezno nižji.

 

V mlajših letih so naše naložbe, namenjene pokojninskemu varčevanju, lahko nekoliko bolj tvegane (v primeru višjih pričakovanih donosov), bolj ko se bližamo upokojitvi, pa se moramo izogibati tveganju.

 

Oblike varčevanja za varno starost

  • bančni depoziti (varnost, nizke zajamčene obresti – običajno do 4%);
  • obveznice (varnost, nizki donosi – običajno do 6%);
  • vzajemni skladi (zmerno tveganje (v odvisnosti od naložbene politike sklada), povprečni pričakovani dolgoročni donosi delniških skladov običajno 6-12%);
  • delnice (visoko tveganje, visoki pričakovani donosi);
  • življenjsko zavarovanje (varnost, socialna preskrbljenost v primeru smrti);
  • nepremičnine (varnost);
  • prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.