Osnove zavarovanja

Ljudi in premoženje ogrožajo številne nevarnosti (v zavarovalniškem jeziku jim zato pravijo rizični ali nevarnostni objekti). Bistvo zavarovanja in zavarovalniškega posla pa je, da ljudi ali premoženje, ki ga ogrožajo enake nevarnosti povezuje in združuje v skupine (rizične skupine ali skupnosti) zaradi razpršitve tveganja oziroma izravnavanja nevarnosti. S tem poenostavljeno z vidika nastanka škode ne vemo komu in kdaj bo nastala škoda, ocenimo pa lahko koliko škod se bo pripetilo znotraj zavarovane skupine.

 

Zavarovalnice, ki so v današnjem času nosilci izvajanja zavarovanj, so posredniki, ki zbirajo sredstva zavarovancev, jih nalagajo v skladu z obstoječimi zakonodajami in izplačujejo odškodnine oziroma zavarovalnine zavarovancem. Ker gre za gospodarsko dejavnost, se zavarovanje enači z gospodarsko institucijo.

 

Zavarovanje kot gospodarska dejavnost poleg ostalega služi predvsem odstranjevanju motenj, ki lahko nastopijo kot posledica udejanjanja nevarnosti.

 

Odločitev za ustrezno zavarovanje temelji na naslednjih prvinah:

  • predmetu, ki ga želimo zavarovati;
  • nevarnosti, ki ga ogroža;
  • času trajanja zavarovanja;
  • ponudbi zavarovalnih kritij.

 

Zavarujemo se lahko samo za bodoče, negotove in od naše volje neodvisne dogodke, katerih možnost nastanka je moč ovrednotiti in katerih obseg škode je moč določiti.

 

Plačilo za zavarovanje je zavarovalna premija. Zavarovalna premija se deli na del, ki je namenjen nadomestilu škode (tehnična premija) in na del, ki je namenjen poslovanju zavarovalnice (tudi režijski dodatek).

 

Zavarovalnina je plačilo zavarovalnice zavarovancu ali nekomu tretjemu, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer. Zavarovalni primer pa je dogodek glede katerega se sklene zavarovanje in mora biti negotov, bodoč in neodvisen od volje pogodbenikov.

 

Z ustreznim zavarovanjem lahko dosežemo določeno stopnjo socialne varnosti, zaščite, preskrbljenosti, določene prihodke, status, ugled in udobje.

Pomembne povezave