Zavarovanje za začetnike  

 

Kaj dosežemo z zavarovanjem?

Z zavarovanjem ne moremo preprečiti nastanka škode, lahko pa omilimo njene posledice.

 

Kako se zavarovati?

Najprej moramo preučiti kaj ogroža nas in kaj ogroža naše premoženje. Osredotočiti se moramo predvsem na nevarnosti zaradi katerih lahko utrpimo hude finančne izgube.

 

Za nas - smrt, invalidnost, bolezen...
Za naše premoženje - požar, potres, kraja...

 

Ko določimo bistvene nevarnosti za osebe in stvari, ki jih bomo zavarovali (predmeti zavarovanja), pravimo, da smo določili obseg potrebnega zavarovalnega kritja.

 

Sledi določitev vrednosti zavarovanja.

 

Za nas (izguba življenja, posledice invalidnosti, posledice izgube zdravja...) vrednost določamo sami. Določiti moramo kakšna škoda nam (ali našim bližnjim) lahko nastane z uresničitvijo kakšne od predvidenih nevarnosti. Ker določamo znesek oziroma vsoto, govorimo o vsotnih zavarovanjih. Znesek, ki ga določimo, pa je zavarovalna vsota.

 

Za stvari vrednost določimo na podlagi dejanske vrednosti (zavarovanje na dejansko vrednost), novonabavne vrednosti (zavarovanje na novo vrednost) ali največje verjetne škode, ki lahko nastane na predmetu zavarovanja (zavarovanje na prvi riziko). Lahko se odločimo (ali pa to zahteva zavarovalnica), da del škode krijemo sami (franšiza ali soudeležba pri škodi). V naslednjem zavarovalnem letu smo lahko nagrajeni z dodatnim popustom ali pa doplačilom (v odvisnosti od števila prijavljenih škod - govorimo o sistemu bonus-malus).

 

Pri zavarovanjih, ki jih moramo obvezno skleniti (če nameravamo uporabljati določen predmet kot npr. motorno vozilo v prometu ali če se ukvarjamo z določeno dejavnostjo kot npr. odvetništvom) pa višino najnižjih zavarovalnih vsot urejajo določeni predpisi.

Višina zavarovalne vsote predstavlja zgornjo mejo jamstva zavarovalnice.

 

Sklenitev zavarovanja

Zavarovanje sklenimo pri zavarovalnici, ki ji najbolj zaupamo in s katero imamo dobre izkušnje.

 

Zapomnimo si, da se kakovost zavarovalnice ocenjuje po tem, če so zavarovalnine (nadomestilo za nastalo zavarovano škodo) ali odškodnine (nadomestilo za povzročeno škodo drugemu) izplačane hitro in v ustrezni višini (kakovost zavarovalnega produkta pa ocenjujeno po kakovosti zavarovalnega kritja).

 

Kakovosti zavarovalnice nikar ne ocenjujmo po ceni zavarovanja ali količini danih popustov (zna se zgoditi, da bo najcenejše zavarovanje na koncu najdražje).

 

Zavarovanje sklenimo na način (s posrednikom, z zastopnikom, on-line), ki nam omogoča pridobitev kakovostnih informacij pred sklenitvijo zavarovanja, med trajanjem zavarovanja in v primeru zavarovalnega dogodka (uresničitev zavarovane nevarnosti na predmetu zavarovanja).

 

Zavarovalna pogodba, ki jo sklenemo z zavarovalnico je običajno sestavljena iz zavarovalne police (dokazilo o zavarovanju), zavarovalnih pogojev (ki nam morajo biti izročeni in razumljivi) in morebitnih drugih listin. Z zavarovalno pogodbo se obvezujemo, da bomo plačali premijo (cena zavarovanja), zavarovalnica pa se obvezuje, da nam bo v primeru nastanka zavarovalnega dogodka nadomestila zavarovano "škodo".

 

Seveda zavarovalnica lahko tudi odkloni zavarovanje (ne v vseh primerih) ali izključi določene nevarnosti ali dogodke.

 

Dogodek, za katerega se  želimo zavarovati pa mora biti (v splošnem) bodoč, mogoč, negotov in neodvisen od naše volje.

 

Sprejem v zavarovanje, začetek, trajanje in potek zavarovanja

Pri zavarovanju stvari je začetek zavarovanja običajno ob 24.00 uri tistega dne, ko je bilo sklenjeno zavarovanje (lahko se dogovorimo tudi drugače).

 

Pri življenjskih zavarovanjih je začetek zavarovanja običajno ob 00.00 uri prvega v naslednjem mesecu, ko je bilo sklenjeno zavarovanje.

Zavarovalnica ima pravico, da zavarovanje odkloni (razen določenih izjem), določi omejeno kritje, opredeli dodatne zahteve (zdravstveni pregled...) ali pa zavarovanje sklene z določenim rokom brez zavarovalnega kritja (karenca).

Zavarovanje preneha z zavarovalnim dogodkom (običajno pri življenjskih zavarovanjih) ali s potekom zavarovalnega obdobja (običajno pri premoženjskih zavarovanjih). V določenih primerih zavarovalnica nudi zavarovalno kritje še določen čas (respiro rok) po datumu poteka zavarovalne pogodbe.

Zavarovalnici moramo v času trajanja zavarovalne pogodbe sporočati vse bistvene spremembe in dogodke, ki vplivajo na zavarovalno pogodbo oziroma zavarovalno razmerje.

Zavarovalni dogodek in prijava škode

Zavarovalni dogodek je uresničitev zavarovane nevarnosti na predmetu zavarovanja (je nastanek škode, ki je zavarovana po zavarovalni pogodbi). Takšen dogodek moramo nemudoma prijaviti zavarovalnici (običajno v treh dneh), priložiti vsa dokazila (policijski zapisnik - če je potreben) in ravnati v skladu z zavarovalno pogodbo.

Pomembne povezave